Konec šolskega leta in čas poletja je tudi čas za praznovanja rojstnih dni, zaključka šolskega leta, začetka poletja in drugih. Svoje veselje želimo »polepšati« z vključevanjem plastike, balonov, konfetov, drugih nepotrebnih okraskov. Uporabljamo pribor za enkratno uporabo, plastične kozarce, krožnike, tetrapake in podobim.
Zakaj škodimo naravi in posledično bodočim rodovom? Baloni in vodni baloni, konfeti in druga nepotrebna plastika končajo v vodotokih, v morju, v gozdovih, v prsti, pojedo jih živali, ki zato poginejo v trpljenju. Še tako skrbno čiščenje ne bo preprečilo vnosa plastike v biotope. Ob razkrajanju na mikro delce je vnos mikroplastike (tudi) v človeško telo že dokazan.
Pri načrtovanju zabav in prireditev se zavestno izognimo uporabi balonov, konfet in drugih predmetov, ki služijo izključno hipni zabavi in so nepotrebni. Uporaba plastike se je v času pandemije še povečala zaradi zavijanja, pakiranja, zaradi mask, vrvic zanje, antigenskih testov v ovojih. Naj ponovno spomnimo, da maskam odrežemo trakove, preden jih zavržemo. Vse našteto nikakor ne sodi v naravno okolje, ampak v za to pripravljene ločevalne zabojnike, ki naj dobro tesnijo.
Od 2000 do 2010 smo na svetu proizvedli več plastike kot v vsem prejšnjem stoletju. Polovico plastike uporabimo le enkrat, Povprečen prebivalec Slovenije letno pridela skoraj pol tone odpadkov. V gori teh odpadkov je v povprečju 113 kg plastične embalaže na prebivalca. 10-15% plastike recikliramo in zažgemo, 30% plastike ostane v naravi, ostalo zavržemo. To so izdelki za enkratno uporabo, ogromno je plastenk, iz katerih pijemo, pogosti so slamice, vžigalniki, kemični svinčniki in drugo. Marsičemu se zlahka odrečemo.
V slovenskem morju so najpogostejša plastična vlakna, ki pridejo tja s pranjem oblačil. Tudi kozmetični izdelki vsebujejo mikroplastiko. Dodana je kremam za piling, na deklaraciji označena kot polietilen.
Trajnostna vrečka, ki jo imamo vedno s seboj, sploh pri odhodu v trgovino, je prvi in najlažji korak v nizu izbir, ki jih potrošniki določamo in podpiramo vsak s svojim ravnanjem. Na oddelku z delikateso dobimo celo več plasti plastične folije. Zakaj tako?
Še nekaj podatkov iz našega vsakdana: jabolčni ogrizek in kartonska embalaža za razgradnjo potrebujeta dva meseca, kozarček iz stiropora 50 let, plastenka in plenice za enkratno uporabo 450 let, ribiška vrvica pa kar 600 let.
Sledimo pobudi za ohranitev okolja: zavrni, zmanjšaj, znova uporabi-kar je mogoče, kompostiraj, kar ni mogoče-recikliraj.
Mojca Furlan
