Potrebujemo tudi tvojo pomoč! Izgubili smo že blizu 90 procentov dvoživk.
Ko se po hladnem zimskem obdobju temperature dvignejo za nekaj dni nad ničlo, ko zapade dež, takrat se iz prezimovališč na svojo pot odpravijo žabe, pupki in druge dvoživke. Lani se je to zgodilo 1. aprila, letos pa so se selitve pričele že v marcu.
Zakaj potrebujejo pomoč človeka?
Žabe sodijo med najbolj ogrožene vrste v Sloveniji in v svetu. Spadajo med dvoživke. Globalno smo izgubili že blizu 90 procentov vseh dvoživk.
Žabe se vsako leto po isti poti odpravijo do mokrišč, potokov, mlak, kjer odložijo svoj mrest. Pravijo, da so živele že v času dinozavrov. Zaradi gradnje naselij in cest smo presekali njihove ustaljene poti. Ceste za žabe (in vse druge živali) pomenijo smrtno nevarnost.
Ograje
Tudi kamnite ograje ali goste žičnate ograje so žabam ovira, ki jih usmeri nazaj na cesto. Primernejše so tiste ograje, ki niso preveč goste. Spodaj, pri zemlji, naj bodo dvignjene vsaj 15cm, da dopuščajo prehod žabam, ježem in drugim malim živalim. Živali se lahko zataknejo in si same ne morejo pomagat. Ostanejo ujete in počasi umirajo.
Kako žabam lahko pomagamo?
Ko se vozimo v avtu, voznika prosimo, da zmanjša hitrost, da lahko opazujemo cestišče. Če je na cesti veliko število žab, ustavimo in izberemo drugo pot. Ne vozimo čez živa bitja.
Žabicam lahko čez cesto pomagamo tudi s prenašanjem. Na območjih, kjer se žabe selijo do mokrišč, lahko organiziramo pomoč žabicam. Mnogi ljudje vsako leto pomagajo živalim, da ostanejo pri življenju.
Kako se pripraviš na prenašanje – oprema
Pričnemo ob mraku, zato potrebujemo topla oblačila, gumijaste škornje in naglavno svetilko. Vedro, v katero dajemo žabe, naj bo visoko vsaj 30 centimetrov in zelo čisto. Kužkov ne jemljemo s seboj.
Varnost na cesti
Preden se odpravimo na cesto, si priskrbimo odsevni jopič in odsevne trakove, da bomo dobro vidni. Mimoidoče in voznike prosimo za uvidevnost do živali. Največ prometa je med mrakom in nekje do 20. ure, ko je tudi žab največ. Včasih potujejo tudi do polnoči.
Kako žabe prenašamo?
Ko pridemo na travnik ali rob ceste pozorno gledamo na tla, da kakšne ne pohodimo. Žabico lahko dvignemo z obema rokama ali z eno roko. Pomembno je, da jo primemo nežno, tako da nam ne skoči iz roke ali ne pade na tla. Ob padcu se lahko poškoduje. Pazljivo jo položimo v čisto vedro, ne mečemo ene živali na drugo. Rokavice žabice motijo. Po prenašanju si roke umijemo z milom.
Ne vozimo po živih živalih! Lokacije za pomoč poiščimo na fb strani «Pomagajmo žabicam« ali poiščimo v svojem domačem kraju.
Ali veš?
- da je v Sloveniji je ogroženih preko 40 odstotkov sladkovodnih rib, 55 odstotkov vrst ptic, 62 odstotkov sesalcev in 90 odstotkov plazilcev in dvoživk,
- da je na globalni ravni v zadnjih 30 letih izginilo 80 odstotkov žuželk, tri četrtine sladkovodnih živali, v zadnjih 44 letih smo izgubili 60 odstotkov divjih živali.
Pripravila: Mojca Furlan, učiteljica RP
Vir: Šesto izumrtje (Kolbert E., Umco 2018)
Naslovna ilustracija: Jaka Vukotič
Članek bo izšel v reviji Moj planet, 15. marca 2023
