Voda je modro zlato. Življenje na Zemlji se začelo v vodi pred tremi milijardami in pol. Od vode je odvisen obstoj vseh živih bitij na planetu. Za pitje je na voljo le okoli 2% vode. Tretjina pitne vode se nahaja pod zemljo v velikih kamnitih vodonosnikih. Poraba je sedaj prevelika, narava je ne more dovolj hitro nadomestiti, vode zmanjkuje.
Zavedati se moramo, da je pitje vode iz pipe velik privilegij, ki smo ga Slovenci še deležni. Malokatera evropska država razpolaga s pitno vodo, ki priteče iz pipe, kaj šele širše, v svetovnem merilu. Nekaj podatkov: povprečna dnevna poraba vode Evropejcev je 200 litrov, Američanov celo 425 litrov. Milijoni najbolj siromašnih ljudi po svetu se zadovoljijo z 19 litri na dan. 46 % ljudi po svetu nima vodne napeljave. Po podatkih Statističnega urada 1,9 milijarde ljudi danes živi v območjih, kjer je veliko pomanjkanje vode. Do leta 2050 naj bi se to število povzpelo na okoli 3 milijarde. Do leta 2050 naj bi svetovno prebivalstvo naraslo še za 2 milijardi, s čimer naj bi se potrebe po vodi povečala za 30 %;
Približno dve tretjini vode v razvitem svetu porabimo za pridelovanje hrane za rejne živali.
Nahajamo se v času ogromnih sprememb. Uničevanje kompleksnega ustroja narave, ekosistemov in izumiranje vrst potekajo še hitreje od napovedi, s katerimi so znanstveniki svarili zadnjih 30 let. Vzroki so v pohlepu po dobičku, v načinu življenja današnje družbe, v pretiranem izobilju manjšega dela prebivalstva. Število ljudi se veča, potrebujemo vedno več hrane in drugih dobrin.
Največ pitne vode porabimo za pridelavo mesne hrane. Nekaj statistike: Za en hamburger porabimo 2300 litrov vode, za zrezek pa 3800 litrov vode. 90% vse pitne vode se porabi za namakanje in gojenje koruze in detelje ter druge hrane za govedo.
1, 5 milijarde goveda, ki je gojeno na ogromnih »tovarniških« farmah, popije 5x več vode kot ljudje. Ena krava popije količino vode, ki jo porabimo za približno 130 hitrih prhanj za človeka (po 10 minut).
Leta 1961 se je poraba mesa povečala za 500%. Na Zemlji je živelo okoli 3 milijarde ljudi. Do leta 2050 se bo prebivalstvo povečalo na 9 milijard. Vsi največji svetovni vodonosniki (so v ZDA, Arabskem polotoku, Turčiji, Bližnji vzhod, Sirija, Irak, Iran, Indija, Bangladeš, Kitajska, Avstralija) se praznijo predvsem zaradi namakanja površin, kjer gojijo žita za govedo. Ko se bodo vodonosniki izpraznili, nekateri že v času našega življenja, bo potrebno več tisoč let padavin, da se bodo obnovili.
WHO je priporočila zmanjševanje mesa v prehrani, vendar so mesni lobiji tako močni kot energetski lobiji, nič manj. Priporočila v prehrambni piramidi navajajo majhno količino zaužitega mesa, ki je potrebno za uravnoteženo prehrano. Meso se prodaja po nespodobno nizki ceni. Pogosto konča v smeteh.
Drugi veliki razlog za pomanjkanju vode je izsekavanje največjega deževnega gozda v Braziliji. Nova vlada je policiji odvzela pooblastila, odpustila višje inšpektorje, ki so preprečevali nelegalno sečnjo gozda. Amazonski pragozd zaradi nasadov soje in pašnikov izsekavajo s hitrostjo 3 nogometna igrišča na sekundo.
Ne mečimo cigaretnih ogorkov v kanalizacijo, ne zlivajmo v vodo olja in ostalega, uporabljajmo naravna čistila in predvsem zmanjšajmo količino mesa v prehrani.
Nekoč so govorili da se narava skozi vodo pogovarja s človeštvom. Prišli smo do točke, ko ji bomo morali prisluhniti.
Mojca Furlan
