Storitve Interneta, kot so socialna omrežja, elektronska pošta, blogi, forumi, spletne trgovine, omogočajo ne le enostavnega brskanja in iskanja podatkov, ampak predvsem objavljanje različnih informacij v besedi, sliki in video zapisih. Lahkota objavljanja pa velikokrat vpliva na zmanjšanje previdnosti pri objavi osebnih podatkov. Zato nemalokrat objavljene informacije povedo o nas več, kot bi bilo treba. In ne samo to. Pri tem pozabljamo, da objavljamo informacije o drugih, ki nam za to niso dali dovoljenja.
Da bi poskrbeli za svojo zasebnost na spletu, je potrebno slediti naslednjim nasvetom, ki jih je pripravila ekipa SAFE.SI.
Nastavitve in zaščita zasebnosti:
- Svoj brskalnik nastavimo tako, da bomo po spletu brskali brez puščanja sledi. Video vodič, kako to storiti.
- Poskrbimo, da imamo pametno nastavljene nastavitve zasebnosti v socialnih omrežjih.
- Previdno pri izpolnjevanju spletnih obrazcev. Kakšen podatek si lahko tudi mirno izmislimo. Premislimo, zakaj sploh potrebujejo ta podatek o nas.
- Preberemo pogoje uporabe spletnih ali mobilnih storitev, ki jih uporabljamo, in ugotovimo, komu vse lahko posredujejo podatke, ki jih vpišemo na njihovo stran.
- Pri ponudniku brezplačnih elektronskih naslovov (email, hotmail, yahoo …) si ustvarimo še en naslov, kjer iz naslova ne bo očitno, kdo ste. Uporabljajmo ga za vnose na spletnih straneh, forumih, anketah ipd. S tem si zagotovimo večjo anonimnost.
- V klepetalnicah, na forumu, morda tudi na blogu si zberemo pameten vzdevek, ki ne razkriva ničesar o tem, kdo smo.
- Uporaba piškotkov na nek način posega tudi v našo zasebnost, zato je priporočljivo izklopiti ali pa vsaj redno brisati piškotke, predvsem piškotke oglasnih omrežij.
- Ne odgovarjajmo na elektronska pisma, ki od nas zahtevajo osebne in finančne podatke. Legitimna podjetja takšnih zahtev nikoli ne bodo pošiljala po elektronski pošti ali prek spleta.
Objavljanje z zrnom soli:
- Premislimo, kakšne fotografije sebe, svojih otrok ipd. objavljamo na splet. Kar je enkrat objavljeno, je težko izbrisati, saj ne vemo, kam vse se je še razširilo …
- Na vsake toliko časa se »pogooglamo« – v spletni iskalnik vpišemo svoje ime in priimek in iz zadetkov preverimo, kaj vse je o nas objavljeno na spletu.
- Na svoji spletni strani, blogu ali profilu v spletnih skupnostih, straneh za mreženje preverimo ali ne vsebuje morda vaših osebnih podatkov, ki jih ne želimo deliti z vsemi. Zavedajmo se, da je preko iskalnikov dostopna vsakomur!
- Ne objavljamo prosto na spletu svojih kontaktnih podatkov, imena, priimka, telefonske številke, naslova bivanja, naslova elektronske pošte, messengerja in tudi drugih osebnih podatkov, kot so datum rojstva, številka kreditne kartice, davčna številka ipd.
- Neznancem na spletu ne razkrivajmo svoje zasebnosti in podatkov, čeprav se nam zdi, da jih dobro poznamo. V resnici ne vemo, kdo so.
- Previdno tudi z uporabo spletne kamere: naj bo izključena, ko je ne uporabljamo. Zavedajmo se, da predstavlja okno, skozi katerega lahko tudi nepovabljeni pokukajo v našo zasebnost, stanovanje in družinsko življenje.
Pametna, skrivna gesla:
- Nikakor in v nobenem primeru ne delimo gesla s prijatelji, partnerji. Tudi najtesnejše vezi se lahko skrhajo, če pa ima nekdo naše geslo, lahko v našem imenu počne marsikaj, nam naredi veliko škode.
- Pri svojih spletnih aktivnostih (e-pošta, klepetalnice, forumi, blogi …) uporabljajmo varna gesla. Ta gesla pogosto spreminjajmo. Za gesla ne uporabljajmo svojih osebnih podatkov.
- Vsebine na svojem blogu, spletni strani, profilu, galeriji slik ipd., ki niso za vso vesoljno javnost, zaščitimo z geslom, ki ga poznajo le tisti, za katere želimo, da si lahko ogledajo naše vsebine.
Spoštovanje do drugih in spletna etika:
- Upoštevamo spletni bonton, etiko – premislimo, katera mnenja so primerna za razglašanje v javnem prostoru, kot je internet, pranje umazanega perila po koncu zveze ali obrekovanje šefa, sodelavcev ne paše na splet. Česar ne bi vpili pred vsemi v nakupovalnem centru ne dajajte na internet, kjer je občinstvo celo številčnejše.
- Ščitimo zasebnost drugih. Objavljanje slik brez dovoljenja/označevanje oseb na slikah je groba kršitev.
- Uporabljamo BCC: če pošiljamo pošto večim pošiljateljem, elektronske naslove skrijemo, da ne morejo vsi prejemniki videti, komu je bila pošta poslana.
V izogib nazaželeni pošti:
- Svojega elektronskega naslova ne objavljajmo javno. Pošiljatelji nezaželene pošte namreč preverjajo spletne strani in iz njih izbrskajo vse, kar je videti kot veljaven elektronski naslov.
- Pri nezaželenih elektronskih sporočilih (t.i. spam) nikoli ne odgovarjajmo na vprašanja, niti ne poskušajmo uporabiti povezav, ki naj bi nam pomagale, da se odjavimo od prejemanja teh sporočil. S tem namreč le potrdimo pošiljateljem, da gre za aktiven elektronski naslov in prejemamo še več takšnih sporočil.
- Ne razpošiljamo verižnih pisem – prek njih se generirajo seznami elektronskih naslovov, ki jih zbirajo spamarji.
Spletno nakupovanje:
- Otrok naj nikoli ne nakupuje v spletnih trgovinah sam. Kreditne kartice, gesla za dostop do različnih storitev in ostalih finančnih podatkov imejmo shranjene na otroku neznanem mestu.
Priporočamo v branje: Privacy? What privacy? (Slika na začetku prispevka je iz navedenega članka.)
Đulijana Juričič, vodja projekta na šoli
